Poglobimo se v to temo, vendar mislim, da moramo najprej odgovoriti na vprašanje, zakaj bi ljudje sploh želeli preprečiti diastazo med nosečnostjo? Ali bi bilo to smiselno? Česa se bojijo? Kakšni strahovi se pojavljajo? 

Mislim, da sta verjetno dve glavni stvari, ki se pojavljata pri strankah, ko govorim z njimi o nosečnosti in poporodnem obdobju.

Ena je način, kako se govori o diastazi, kot da gre za poškodbo.

Tudi če je asimptomatska, se ženske počutijo, kot da je nekaj narobe, nekaj poškodovano, nekaj uničeno. Druga stvar je bolečina. Ko slišite, kaj je diastaza, lahko popolnoma razumem, bojazni, da bo to boleče, saj se mišice trebuha ločijo.

Druga skrb pa je, kaj bo po porodu. Ali bo ta poškodba ostala po porodu? Ali bo bolečina zaradi diastaze ostala po porodu?

To so verjetno najpogostejše skrbi, ki jih slišim.

Potem gremo skozi te strahove in jih razbijemo, ter se stranke počutijo bolj samozavestne...