Kaj sploh je prolaps?
Prolaps je, preprosto povedano, zdrs organov medeničnega dna. To pomeni, da se lahko maternica, mehur ali celo črevo povesijo in potisnejo proti nožnici ali zadnjiku. Pogosto prizadene ženske po porodu ali v menopavzi, a tudi moški niso povsem varni (še posebej pri rektalnem prolapsu).
Znanstveno gledano se to zgodi zaradi oslabitve vezivnega tkiva in mišic medeničnega dna. Razlogi? Teža nosečnosti, porod, hormonske spremembe, kronično zaprtje, dvigovanje težkih bremen, debelost … Skratka, življenje samo.
Kako veš, da imaš prolaps?
-
Nekaj te tišči dol
Kot bi imela majhno utež v spodnjem delu trebuha. Ta občutek se čez dan lahko slabša, še posebej, če veliko stojiš. -
Nekaj otipaš tam spodaj
Pri hujših oblikah prolapsa se lahko v nožnici ali zadnjiku pojavi bulica, ki jo lahko celo zatipaš ali vidiš v ogledalu. -
Uhajanje urina ali težave z odvajanjem
Težko začneš lulati, curek je šibek, pogosto imaš občutek, da se mehur ni čisto izpraznil? Pri rektalnem prolapsu pa lahko pride do zaprtja ali celo uhajanja blata. -
Bolečina med spolnimi odnosi
Če občutiš pritisk, bolečino ali preprosto manj užitka, je prolaps lahko eden od krivcev. -
Bolečine v križu
Ne, to ni nujno le slaba drža ali dolgotrajno sedenje. Medenično dno je povezano z mišicami hrbta, zato lahko prolaps povzroči tudi neprijetne bolečine v križu.
Kaj lahko narediš?
💪 Vaje za medenično dno: Program za medenično dno: TUKAJ
Če jih delaš pravilno, lahko okrepijo mišice in preprečijo poslabšanje. (Namig: Če nisi prepričan/-a, ali jih delaš prav, obišči fizioterapevta.)
🩺 Vaginalni pesarji
Majhne silikonske naprave, ki pomagajo podpreti medenične organe – kot nekakšen notranji modrček.
🔪 Kirurški poseg
V hujših primerih je operacija najboljša rešitev, še posebej, če prolaps vpliva na kakovost življenja.
🚫 Izogibaj se dvigovanju težkih bremen in kroničnemu zaprtju
Prekomeren pritisk na medenično dno je kot sovražnik številka ena.
Zaključek
Prolaps ni nekaj, o čemer bi se veliko govorilo, a je pogostejši, kot si misliš. Če opaziš simptome, ne čakaj – pravočasno ukrepanje lahko prepreči veliko težav. Če pa nisi prepričan/-a, se posvetuj z zdravnikom ali fizioterapevtom. In ja, medenično dno se splača krepiti – bolje zdaj kot kasneje!
👉 Si že imela izkušnje s prolapsom ali poznaš koga, ki se s tem sooča? Deli svoje mnenje v komentarjih!
- Barber, M., Maher, C. (2013). Epidemiology and outcome assessment of pelvic organ prolapse. International Urogynecology Journal, 24(11), 1783-1790. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/24142054
- Samuelson, E., Victor, F., Tibblin, G., Svardsudd, K. (1999). Signs of genital prolapse in a Swedish population of women 20-59 years of age and possible related factors. American Journal of Obstetrics and Gynecology, 180(2), 299-305. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/9988790?dopt=Abstract3.
- Swift, S. (2000). The distribution of pelvic organ support in a population of female subjects seen for routine gynecologic health care. American Journal of Obstetrics and Gynecology, 183(2), 277-85. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/10942459
